Župnijska kronika se je ohranila po srečnem naključju, ker jo je nekdo med drugo svetovno vojno skril v cerkveno klop v strahu, da bi jo našli Nemci. Tako je na srečo ni doletela ista usoda kot župnišče leta 1944.

Naj natrosimo nekaj zanimivosti zapisanih v Kroniki. Veliko več pa si lahko preberete v knjigi, ki je izšla ob 250-letnici župnije: Župnija Sv. Anton na Pohorju.

16. oktobra 1874 je v mežnariji izbruhnil požar. Razširil se je iz posode za pepel, ki je stala v kotu lesenega hodnika. Močan zahodni veter je požar razširil še na cerkveno gospodarsko poslopje, pokrito s slamo in senom ter pri tem uničil razne kmetijske pripomočke in drug inventar. Preden je prispela pomoč, je že zagorela streha cerkve, ogenj pa je bil tako velik, da je razsvetlil vso okolico, celo oddaljene Radlje. Ogenj naj bi bil tako svetel, da se je na radeljskih ulicah dalo prepoznati posamezne predmete. Prisotni so že upali, da bo zgorela le streha cerkve, s pločevino prekrit zvonik pa bo ostal nepoškodovan. A se je ogenj skozi spodnje okno zvonika razširil po stopnišču v zvonik in dosegel ogrodje zvonov. Streho zvonika je zajel ogenj, 4 zvonovi so padli na tla, streha zvonika pa na obok cerkve, ki se je prav tako zrušil. Iz cerkve sv. Antona je nastala žalostna podrtija, ki so jo ljudje od blizu in daleč obiskali v velikem številu ter ob pogledu nanjo glasno jokali. Občani so se z veliko vnemo lotili obnovitvenih del. Prezbiterij, ki se ni porušil, so prekrili z zasilno streho, da so lahko v tem delu nemoteno potekale daritve sv. maše. Tudi zvonik so prekrili z zasilno streho.

Na binkoštni ponedeljek leza 1886 je med sv. mašo v zvonik udarila strela. Strela se je razdelila in prišla tudi v cerkev, ki je bila odprta zaradi sopare in množice ljudi v njej. Več ljudi se je onesvestilo. V trenutku je nastalo strašno vpitje in gnetenje ljudi, zaradi česar so do smrti pohodili neko žensko. Pri pomoči ponesrečenim se je še posebej izkazal Franc Kovač (Brunčko), ki je za svoja dejanja prejel pisno pohvalo štajerskega deželnega namestništva. Pohvalo mu je v cerkvi izročil domači župnik pred farnim občestvom in občinskim predstojništvom.

Praznik sv. Antona Padovanskega, 13. junija 1910, se je obhajal dokaj slovesno. „Množica pobožnih romarjev je zakrila Antonski breg.“ Na predvečer praznika je v cerkvi spovedovalo sedem duhovnikov. Razdelili so preko 900 obhajil. Na sam praznik je bilo pri Sv. Antonu prisotnih 10 duhovnikov, ki so prišli sami ali z verniki v procesijah...